Kamen za kaligrafijo, kamnina, Koreja, 1911-1922, d. 15,1 cm, š. 10,5 cm, Zbirka Alme Karlin, PMC, K 28.
Kamen za kaligrafijo je črne barve in rahlo trapezoidne oblike, na zgornjem delu ima pravokotno vdolbino katere dno se pod rahlim kotom spušča proti zgornji strani kamna. Po vsej dolžini zgornjega roba okoli vdolbine je okrasni vzorec meandra. Na spodnji strani se prav tako nahaja vdolbina, ki je enake oblike, kot tista na zgornji strani kamna. V spodnji vdolbini je slabše viden ročni napis s svinčnikom v japonskih pismenkah kanji, ki nam v prevodu pove, da gre za datum »Deseto leto (obdobja) Taishō, osmi mesec, osmi dan« ali 8. avgust 1921. Na sredini spodnje strani je vgraviran pečat izdelovalca v kitajski mali pečatni pisavi, ki nam pove, da je bil kamen izdelan v korejski Umetniški delavnici kraljeve družine Li, med leti 1911-1922.
Kamni za pridobivanje črnila izvirajo iz Kitajske. Razvili so se iz starih orodij za pridobivanje barve, ki so bila na območju današnje Kitajske v uporabi že pred 6000 leti. Skupaj s pigmentno tablico ali paličico in vodo za pridobivanje črnila se še dandanes uporabljajo za pisanje kaligrafije ali slikanje v tehniki črnila in vode. Skozi zgodovino se je s postopnim vzponom sloja učenjakov razširila tudi uporaba pripomočkov za pisanje kaligrafije in slikanje, s tem pa so ta orodja pridobivala vse večji kulturni pomen. Tako kamen za pridobivanje črnila skupaj z omenjeno pigmentno tablico, dvema drugima pripomočkoma za pisanje kaligrafije, posebnim kitajskim papirjem imenovanim xuan in čopičem, predstavlja t.i. Štiri zaklade študijske sobe (kit. wenfang sibao). Njihova uporaba se je skozi zgodovino, kot številni drugi elementi kitajske tradicionalne kulture, postopoma prenesla tudi v druge države Vzhodne Azije.