Arheologija
Kulturna zgodovina
Umetnostna zgodovina
Etnologija

Število prikazanih predmetov: 771

Avstrijski cesarski red železne krone

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka medalj, odlikovanj, značk in znakov
Avstrijski cesarski red železne krone 3. stopnje z vojno dekoracijo in s prekrižanima mečema; 1815 (1916), PMC, inv. št. M/33. Prvotni red železne krone je ob kronanju za italijanskega kralja leta 1805 ustanovil francoski cesar Napoleon. Proti koncu Dunajskega kongresa, ki je določil nove meje od vojn izčrpane Evrope, si je avstrijsko cesarstvo priključilo Lombardsko-beneško kraljestvo. V počastitev dogodka je avstrijski cesar Franc I. 7. aprila 1815 obnovil odlikovanje. Podeljevalo se je za vojne in civilne zasluge, v teku 19. stoletja pa se je razvilo v eno najvišjih odlikovanj avstrijskega ...

Preberi več

Bronasta medalja za hrabrost

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka medalj, odlikovanj, značk in znakov
Bronasta medalja za hrabrost; 1789/1809 (1915-1917), PMC, inv. št. KZ-1916. Medaljo oz. prvotno spominski novec je 19. julija 1789 ustanovil cesar Jožef II. Odlikovanje je imelo prvotno dve stopnji: zlato in srebrno. Obe stopnji sta se nosili na belo-rdečem vojnem traku. Prejeli so ga lahko samo vojaki in podčastniki za hrabra dejanja in izjemen pogum na bojišču. Po letu 1809 se je odlikovanje preimenovalo v medaljo za hrabrost. Averz medalje se je spreminjal ob nastopu vsakega novega vladarja. Z letom 1915 je bila uvedena bronasta medalja, večinoma kovana iz bakra in odpadnega materiala. Ob v...

Preberi več

Red zaslug za narod

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka medalj, odlikovanj, značk in znakov
Red zaslug za narod s srebrnimi žarki in pripadajoči nadomestni trak; po letu 1973, PMC, inv. št. M/98. Z zakonom o redih in medaljah Demokratične federativne Jugoslavije, ki ga je 12. julija 1945 sprejelo predsedstvo AVNOJ, so bili ustanovljeni red zasluge za narod 1., 2. in 3. stopnje ter medalja zasluge za narod. Leta 1946 sprejeti statut je določal, da se z redom zasluge za narod odlikuje osebe, ki so si v boju s sovražnikom pridobili zasluge za osvoboditev države, za utrditev in organiziranje ljudske oblasti in jugoslovanske vojske ter za delovno uspešnost. Z zakonom o odlikovanjih iz let...

Preberi več

Zarodek jamskega medveda

  • Arheologija
  • Prazgodovina
Zarodek jamskega medveda; d: ca. 15,3 cm, d (glava): 5,1 cm, š (glava): 2,8 cm; aurignacien (ca. 40.000-30.000 let pred sedanjostjo); inv. št. PR 5600, PZ692. Okostje zarodka je bilo najdeno med raziskavami v Potočki zijalki, ki so potekale v letih 1997-2000. Starost zarodka je ocenjena na 14 dni pred skotitvijo. Samice jamskih medvedov so mladiče skotile med zimsko hibernacijo, za katero jim je jama služila kot primerno zatočišče. Jamski medvedi so v Potočko zijalko zahajali med 40.500 in 33.500 leti pred sedanjostjo. Med arheološkimi raziskavami so bile najdene kosti okoli 1500 osebkov.

Preberi več

Preluknjana mandibula jamskega medveda

  • Arheologija
  • Prazgodovina
Preluknjana mandibula jamskega medveda; d: 34,3 cm, v: 19,5 cm, db: 7,5 cm; aurignacien (ca. 40.000-30.000 let pred sedanjostjo); inv. št. PR 5598. Spodnja čeljust jamskega medveda je interpretirana kot amulet ali totem. Luknja, ki jo je izdelal človek s svojim orodjem, naj bi služila za obešanje predmeta na vrv, na kar kaže zglajen rob luknje. Našel jo je Srečko Brodar med svojimi raziskavami v Potočki zijalki v letih 1928-35.

Preberi več

Ročna konica

  • Arheologija
  • Prazgodovina
Ročna konica; d: 5,7 cm; š: 4,5 cm; db: do 1,6 cm; mousterien (ca. 200.000 – 40.000 let pred sedanjostjo); Njivice pri Radečah; inv. št. PR 2284. Ročna konica ima obliko enakokrakega trikotnika, izdelana je iz keratofirja svetlo zelenkaste barve. Najdena je bila med Brodarjevimi raziskavami v jami Njivice, ki jih je opravil leta 1934, po tem, ko so delavci med gradnjo ceste Radeče-Litija po naključju odprli zasut vhod v jamo in v njej našli kosti jamskega medveda.

Preberi več

Mandibula rdečega volka

  • Arheologija
  • Prazgodovina
Mandibula rdečega volka; d: 9,3 cm; v: 3,8 cm; db: 1,2 cm; mousterien (ca. 200.000 – 40.000 let pred sedanjostjo); Apnarjeva jama; inv št. PR5592. Desna mandibula (spodnja čeljustnica) alpskega oz. rdečega volka podvrste Cuon alpinus europeanus, z enim ohranjenim zobom, je bila najdena leta 1988 med arheološkimi raziskavi v Apnarjevi jami na Kotečniku nad Libojami. Nahajala se je v plasti 4, v kateri so bila najdena tudi mousterienska kamena orodja. Pred tem na našem ozemlju alpski volk še ni bil dokumentiran. Najverjetnejša datacija najdbe je konec mousteriena.

Preberi več

Strgalo

  • Arheologija
  • Prazgodovina
Strgalo; d: 3,8 cm, š: 2,2 cm, db: 1,1 cm; mousterien (ca. 200.000 – 40.000 let pred sedanjostjo); Apnarjeva jama; inv. št. PR5591. Ravno strgalo iz črnega žilnega roženca je bilo najdeno v Apnarjevi jami. Retuširan je desni rob.

Preberi več

Trikoten odbitek

  • Arheologija
  • Prazgodovina
Trikoten odbitek; d: 3,9 cm, š: 3,5 cm, db: 1,8 cm; mousterien (ca. 200.000 – 40.000 let pred sedanjostjo); Apnarjeva jama; inv. št. PR5590. Masiven trikoten odbitek je bil izdelan iz zrnatega tufa svetlo zelene barve. Vse robove ima retuširane. V Apnarjevi jami so ga za seboj pustili neandertalci, ki so jamo v mousterienu uporabljali kot občasno zatočišče, sicer pa je skozi daljše obdobje služila kot brlog jamskega medveda, katerega kosti so raziskovalci našli v večjem številu.

Preberi več

Strgalo na širokem odbitku

  • Arheologija
  • Prazgodovina
Strgalo na širokem odbitku; d: 2,9 cm, š: 2,5 cm, deb.: 0,8 cm; mousterien (ca. 200.000 – 40.000 let pred sedanjostjo); Apnarjeva jama; inv. št. PR 5589. Orodje je bilo najdeno med raziskavami v Apnarjevi jami, ki se nahaja na nadmorski višini 670 m na Kotečniku. Nahajalo se je pred vhodom v jamo, točna plast ni znana. Datira v mousterien, kot ostala tu najdena orodja.

Preberi več

Otroška igrača ‒ lutka

  • Etnologija
  • Zbirka Alme M. Karlin
Otroška igrača ‒ lutka, poslikana tkanina in polnilo, Kitajska, kon. 19. st. ali zač. 20. st. (?), v. 17 cm, zbirka Alme Karlin, PMC, K 375.

Preberi več

Torbica

  • Etnologija
  • Zbirka Alme M. Karlin
Torbica, žamet, zlato, srebrna vezenina, Indija, zač. 20. st., š. 17 cm, v. 12,8 cm, zbirka Alme Karlin, PMC, K 320.

Preberi več

Čevlji

  • Etnologija
  • Zbirka Alme M. Karlin
Čevlji, usnje, vezenina, Indija, zač. 20. st., d. 26,4 cm, š. 8,3 cm, zbirka Alme Karlin, PMC, K 308.

Preberi več

Igralec gledališča kabuki Onoe Kikugorō V.

  • Etnologija
  • Zbirka Alme M. Karlin
Igralec gledališča kabuki Onoe Kikugorō V. v vlogi princese Sarashina, barvni tisk, Japonska, kon. 19. st. ali zač. 20. st., v. 14,2 cm, š. 9,4 cm brez okvirja), zbirka Alme Karlin, PMC, K 63.Kabuki je oblika tradicionalnega japonskega gledališča. V japonščini besedo kabuki sestavljajo trije znaki: ‘ka’ pomeni pesem, ‘bu’ ples in ‘ki’ spretnost. Izhaja iz obdobja Edo v začetku 17. stoletja, ko so to gledališko obliko izvajale samo ženske. Leta 1629 so oder prevzeli moški. 

Preberi več

Igralec gledališča kabuki Onoe Kikugorō V.

  • Etnologija
  • Zbirka Alme M. Karlin
Igralec gledališča kabuki Onoe Kikugorō V. v vlogi Tadanobuja, barvni tisk, Japonska, kon. 19. st. ali zač. 20. st., v. 14,2 cm, š. 9,4 cm (brez okvirja), zbirka Alme Karlin, PMC, K 62.

Preberi več

Fotografija Vsakodnevno kopanje

  • Etnologija
  • Zbirka Alme M. Karlin
Vsakodnevno kopanje, kolorirarna fotografija v lesenem okvirju, Japonska, kon. 19 st. ali zač. 20. st., v. 10,3 cm, š. 15,4 cm, zbirka Alme Karlin, PMC, K192.

Preberi več