Arheologija
Kulturna zgodovina
Umetnostna zgodovina
Etnologija

Število prikazanih predmetov: 402

Sv. Miklavž

  • Kulturna zgodovina
  • Plastika
Sv. Miklavž, neznani avtor, les, 1. pol. 18. stol. P/70.V Pokrajinskem  muzeju Celje v kiparski zbirki hranimo tudi leseni kip sv. Miklavža iz 1. pol. 18. stoletja, ki si ga lahko ogledate v prvem nadstropju Stare grofije.Na Miklavškem hribu v Celju stoji majhna cerkvica, posvečena je sv. Miklavžu, ta ni le prvi dobri mož, ki obdaruje pridne otroke, ampak je tudi zavetnik splavarjev. Skozi Celje so v preteklosti po reki Savinji splavarji  spravljali les za prodajo in na poti so za srečno vrnitev prosili  svojega zavetnika sv. Miklavža. 

Preberi več

Sv. Mihael, kip

  • Kulturna zgodovina
  • Plastika
Neznani kipar, Sv. Mihael, 18. stol., les, pobarvan, pozlačen,v: 127 cm, P/69.Kip je poškodovan in manjkajo vsi bistveni atributi, zato je bil v preteklosti napačno identificiran kot sv. Florjan. Figura ima pod nogami ohranjen del kosmatega bitja, pri katerem gre brez dvoma za ostanek Satana, zaradi katerega lahko figuro z gotovostjo prepoznamo kot nadangela Mihaela, ki tepta Satana.

Preberi več

Nadangel Mihael, kip

  • Kulturna zgodovina
  • Plastika
Neznani kipar, Nadangel Mihael, les, ostanki barve na obrazu, 18. stol. (?), v: 55 cm, P/8.Kip je močno poškodovan; zaradi manjkajočih rok in atributov pa tudi drže z naprej pomaknjeno desno nogo je dolgo ostal neidentificiran. Za levim ramenom se je na hrbtu ohranil fragment angelskega krila. Ob primerjanju Mihaelovih upodobitev, pri katerih ima desnico s kopjem dvignjeno nad glavo, z levico pa drži orožje v spodnjem delu, ugotovimo, da gre za položaj, v katerem Mihael zabada Satana ali zmaja, ki v našem primeru manjka.Upodobitve Mihaela ubijalca zmaja so se začel razvijati v 9. In 10. stolet...

Preberi več

Sv. Mihael, kip

  • Kulturna zgodovina
  • Plastika
Neznani kipar, Sv. Mihael, na hrbtni strani je letnica 1690, les, pobarvan, v: 34 cm, P/176.Nadangel Mihael je upodobljen z dvignjenim mečem v desnici in tehtnico v levici. V eni posodici tehtnice kleče moli figurica, duša umrlega. Drugo posodico, v kateri je okrogla kamnita utež, poskuša hudobec na spodnji strani povleči navzdol.

Preberi več

Sv. Mihael, kip

  • Kulturna zgodovina
  • Plastika
Neznani kipar, Sv. Mihael, 18. stol., les, pozlata,v: 121 cm, P/132.Figura stoji v značilni drži tehtalca duš z dvignjeno desnico, v kateri manjka meč, in levico, v kateri manjka tehtnica. Na glavi ima čelado z bujno perjanico, oblečen je v zlato tuniko, prevezano z modrim pasom, na nogah ima sandale.

Preberi več

Bog oče, kip

  • Kulturna zgodovina
  • Plastika
Neznani kipar, Bog oče, neznani avtor, zač. 18. stol., les, pozlačen, posrebren, v: 104cm, P/124.Kip predstavlja Boga očeta na oblakih z dvema angeloma. Bog oče občasno na upodobitvah poslednje sodbe nadomesti Kristusa, ki zaseda najvišji položaj, tik nad vrhovnim nebeškim poveljnikom sv. Mihaelom.

Preberi več

Tlakovci z gradu Žovnek

  • Kulturna zgodovina
  • Kulturna zgodovina - umetna obrt
Tlakovci (6 kosov) (grad Žovnek), rekonstruirani, neglazirana žgana glina, Savinjska srednjeveška delavnica, 22 x 22 cm, 15. stoletje, PMC, inv. št. 2832/1-6.Pri urejanju razvalin gradu Žovnek nad Braslovčami je pri izkopavanju nasutja prišlo na dan manjše število fragmentarno ohranjenih tlakovcev z motivom četverolista. Na istem območju so na povsem enake tlakovce naleteli se v cerkvi sv. Andreja v Šaleku in v cerkvi sv. Matevža v Šmatevžu pri Gomilskem.Sklepamo, da je slo za domačo delavnico, ki je v 15. stoletju delovala na območju Savinjske doline. Tlakovci so okrašeni s četverolistom, ki ...

Preberi več

Pečatnik celjskega minoritskega samostana

  • Kulturna zgodovina
  • Kulturna zgodovina - umetna obrt
Minoritski samostan Celje, medenina, d. 5,5 cm, 16. stoletje, PMC, inv. št.: KZ1587Na pečatniku v obliki lunete je v srednjem polju upodobljena sedeča Marija s stoječim Jezusom v naročju. Pred njima klečijo na poploščenih tleh trije oklepniki,za njimi stoji še ena oseba, prav tako v oklepu. Vsi štirje plemiči imajo roke sklenjene k molitvi in Jezus jih blagoslavja.Na obodu je napis “S.DOMVS.FRATRVM.CON.IN.CELEYA.BENE-DICTA.

Preberi več

Del gotskega tlakovca s figuralnim reliefom

  • Kulturna zgodovina
  • Kulturna zgodovina - umetna obrt
Tlakovec, neglazirana žgana glina, Gornji grad, začetek 15. stoletja, PMC. inv.št.: KZ 2267.Tlakovec z ljubezenskim prizorom izvira iz Gornjega grada v Zgornji Savinjski dolini. Najeden je bil pri podiranju krušne peči in je bržkone krasil izbran prostor porušenega gornjegrajskega gradu.Vitez in plemkinja sta se srečala pod drevesom na grajskem vrtu, motiv, ki temelji na izročilu srednjeveškega minezenga.

Preberi več

Steklenica

  • Kulturna zgodovina
  • Steklo
Steklenica, brezbarvno in rubinsko steklo, Češka sredina 19. stoletja, višina 22,5 cm, inv. št. KZ 979.Steklenica je pihana v lesen kalup iz brezbarvnega stekla. Naknadno prevlečena z rubinasto lužino. Osnovno okrasje predstavlja drsane motive vinske trte, cvetja, glasbenih instrumentov. Vrat steklenice z obrušeno rubinsko plastjo. Trije medaljoni z brušenim okrasjem in napisom Freundschaft liebe Frohlinn.

Preberi več

Kozarec

  • Kulturna zgodovina
  • Steklo
Kozarec, brezbarvno brušeno steklo, Pohorje, sredina 19. stoletja, višina 8,5 cm, inv. št. KZ 2342.Kozarec je cilindrične oblike z enakomerno odebeljenim gladkim dnom. Osrednji del kozarca krasi šopek brušenega okrasja, ki predstavlja šopka cvetja, dve brušeni srci z pticama in monogramom.Glede na motiviko združenih src in ptic, ki se kljunčkata sklepamo, da gre za poročni kozarec, ki ga krasita začetnici imen ženina in neveste.Tovrstni predmeti so bili dokaj pogosto darilo v našem prostoru še po drugi svetovni vojni.

Preberi več

Kozarec

  • Kulturna zgodovina
  • Steklo
Kozarec, brezbarvno steklo, Pohorje (?), 1, polovica 19. stoletja, višina 9,5 cm, inv. št. KZ 1842.Kozarec je cilindrične oblike iz brezbarvnega stekla. Dno je odebeljeno, gornji rob je dooblikovan pri peči. V steklu vidni ostanki kremenčevega peska in zračni mehurčki.Kozarec krasi monogram F.F. in drsan pas. Je preprost glažutarski izdelek.

Preberi več

Spominski kozarec Zdravilišče Rogaška Slatina

  • Kulturna zgodovina
  • Steklo
Spominski kozarec, brezbarvno steklo, Log ob Sotli (?), sredina 19. stoletja, višina 13 cm, inv. št. KZ 52.Kozarec na nogi je klasičen primerek turističnega spominka iz sredine 19. stoletja.Podstavek je žlebasto brušen s vrezano zvezdo na dnu podstavka. Kupa je zvonaste oblike krašena z medaljonom v katerem je vbrušen tempelj v Rogaški Slatini. Elipso z vbrušeno veduto krasi pas rastlinskega brušenega okrasja in napis Andenken von Sauerbrunn.Tovrstni spominki so bili namenjeni gostom zdravilišča, ki je imelo v tem času sloves enega najpomembnejših zdravilišč na našem ozemlju.

Preberi več

Katarina Celjska, marmor

  • Kulturna zgodovina
  • Plastika
Katarina Celjska, marmor, konec 18. stoletja, v. 70 cm, š. 40 cm, inv.št. P-256.Reliefni dopasni ženski portret z značilno dekoltirano obleko in s pričeško s konca 18. stoletja je bil vzidan na Starem gradu in v 19. stoletju prenesen v muzej.Napis: »CATHARINA GRÄFIN VON GEFÜRTETE CILLI 1437«Katarina je bila hči srbskega despota Jurija (Đurađa) Brankovića. Ob poroki z grofom Ulrikom II. Celjskim je s sabo pripeljala okoli 200 pravoslavnih družin in duhovnikov in je tako najzaslužnejša za začetke in širjenje pravoslavja na naših tleh.Predmet je na ogled na razstavi Grofje Celjski v Knežjem dvoru...

Preberi več

Šilce za žganje

  • Kulturna zgodovina
  • Steklo
Šilce za žganje , brezbarvno steklo, Pohorje, sredina 19. stoletja, višina 7 cm, inv. št. KZ 1841. Kozarček na nogi je iz rahlo motnega brezbarvnega stekla. Je ročno oblikovan pri peči. Podstavek in noga odebeljena, kupa ima zvonasto obliko z neenakomernim dnom. V steklu so vidni mehurčki zraka. Je tipičen glažutarski izdelek bodisi Pohorskih ali pa glažut na Celjskem v prvi polovici ali sredini 19. stoletja.

Preberi več

Vodilo za vrv

  • Kulturna zgodovina
  • Steklo
Vodilo za vrv, zeleno steklo, Loka pri Žusmu, druga polovica 19. stoletja,višina 11 cm, inv. št. KZ 75.Vodilo za vrv je služilo so vgradili v obok nad zvonico (prostor namenjen zvonenju) zaradi zaščite vrvi za zvon. Običajno je bilo ulito v kalup. Takšna vodila še danes najdemo v nekaterih podružničnih cerkvah na Kozjanskem.

Preberi več