Arheologija
Kulturna zgodovina
Umetnostna zgodovina
Etnologija

Število prikazanih predmetov: 221

Zarodek jamskega medveda

  • Arheologija
  • Prazgodovina
Zarodek jamskega medveda; d: ca. 15,3 cm, d (glava): 5,1 cm, š (glava): 2,8 cm; aurignacien (ca. 40.000-30.000 let pred sedanjostjo); inv. št. PR 5600, PZ692. Okostje zarodka je bilo najdeno med raziskavami v Potočki zijalki, ki so potekale v letih 1997-2000. Starost zarodka je ocenjena na 14 dni pred skotitvijo. Samice jamskih medvedov so mladiče skotile med zimsko hibernacijo, za katero jim je jama služila kot primerno zatočišče. Jamski medvedi so v Potočko zijalko zahajali med 40.500 in 33.500 leti pred sedanjostjo. Med arheološkimi raziskavami so bile najdene kosti okoli 1500 osebkov.

Preberi več

Preluknjana mandibula jamskega medveda

  • Arheologija
  • Prazgodovina
Preluknjana mandibula jamskega medveda; d: 34,3 cm, v: 19,5 cm, db: 7,5 cm; aurignacien (ca. 40.000-30.000 let pred sedanjostjo); inv. št. PR 5598. Spodnja čeljust jamskega medveda je interpretirana kot amulet ali totem. Luknja, ki jo je izdelal človek s svojim orodjem, naj bi služila za obešanje predmeta na vrv, na kar kaže zglajen rob luknje. Našel jo je Srečko Brodar med svojimi raziskavami v Potočki zijalki v letih 1928-35.

Preberi več

Ročna konica

  • Arheologija
  • Prazgodovina
Ročna konica; d: 5,7 cm; š: 4,5 cm; db: do 1,6 cm; mousterien (ca. 200.000 – 40.000 let pred sedanjostjo); Njivice pri Radečah; inv. št. PR 2284. Ročna konica ima obliko enakokrakega trikotnika, izdelana je iz keratofirja svetlo zelenkaste barve. Najdena je bila med Brodarjevimi raziskavami v jami Njivice, ki jih je opravil leta 1934, po tem, ko so delavci med gradnjo ceste Radeče-Litija po naključju odprli zasut vhod v jamo in v njej našli kosti jamskega medveda.

Preberi več

Mandibula rdečega volka

  • Arheologija
  • Prazgodovina
Mandibula rdečega volka; d: 9,3 cm; v: 3,8 cm; db: 1,2 cm; mousterien (ca. 200.000 – 40.000 let pred sedanjostjo); Apnarjeva jama; inv št. PR5592. Desna mandibula (spodnja čeljustnica) alpskega oz. rdečega volka podvrste Cuon alpinus europeanus, z enim ohranjenim zobom, je bila najdena leta 1988 med arheološkimi raziskavi v Apnarjevi jami na Kotečniku nad Libojami. Nahajala se je v plasti 4, v kateri so bila najdena tudi mousterienska kamena orodja. Pred tem na našem ozemlju alpski volk še ni bil dokumentiran. Najverjetnejša datacija najdbe je konec mousteriena.

Preberi več

Strgalo

  • Arheologija
  • Prazgodovina
Strgalo; d: 3,8 cm, š: 2,2 cm, db: 1,1 cm; mousterien (ca. 200.000 – 40.000 let pred sedanjostjo); Apnarjeva jama; inv. št. PR5591. Ravno strgalo iz črnega žilnega roženca je bilo najdeno v Apnarjevi jami. Retuširan je desni rob.

Preberi več

Trikoten odbitek

  • Arheologija
  • Prazgodovina
Trikoten odbitek; d: 3,9 cm, š: 3,5 cm, db: 1,8 cm; mousterien (ca. 200.000 – 40.000 let pred sedanjostjo); Apnarjeva jama; inv. št. PR5590. Masiven trikoten odbitek je bil izdelan iz zrnatega tufa svetlo zelene barve. Vse robove ima retuširane. V Apnarjevi jami so ga za seboj pustili neandertalci, ki so jamo v mousterienu uporabljali kot občasno zatočišče, sicer pa je skozi daljše obdobje služila kot brlog jamskega medveda, katerega kosti so raziskovalci našli v večjem številu.

Preberi več

Strgalo na širokem odbitku

  • Arheologija
  • Prazgodovina
Strgalo na širokem odbitku; d: 2,9 cm, š: 2,5 cm, deb.: 0,8 cm; mousterien (ca. 200.000 – 40.000 let pred sedanjostjo); Apnarjeva jama; inv. št. PR 5589. Orodje je bilo najdeno med raziskavami v Apnarjevi jami, ki se nahaja na nadmorski višini 670 m na Kotečniku. Nahajalo se je pred vhodom v jamo, točna plast ni znana. Datira v mousterien, kot ostala tu najdena orodja.

Preberi več

Napisna plošča s kristogramom

  • Arheologija
  • Lapidarij
Napisna plošča s kristogramom, Gosposka ulica 1968, Celje prva polovica 6. st., marmor, 37 x 31 x 3 cm, inv. št. L282.Odlomek marmorne plošče. Ohranjen je le majhen del napisa [ NIS CIRU. / -]SU MARIA FEC [IT- / POS]UIT. Na sredino plošče je vrezan kristogram z alfo in omego, na levi strani sta ohranjena golob in okrasna vejica. Levo manjka približno tretjina, desno pa dve tretjini napisne ploskve. Napis je verjetno obsegal najmanj šest vrstic, zaradi skromne ohranjenosti ga ni mogoče rekonstruirati.

Preberi več

Oljenka

  • Arheologija
  • Pozna antika
Oljenka, Celje - neznano najdišče, 4. - 6. stoletje, glina, d. 6 cm, inv.št. R 3737.Na disku je reliefno upodobljen peteroramni svečnik, ki stoji na trikratnem podstavku. Na ramenu oljenke je geometrijski okras v obliki rombov oziroma kvadratov. Glinena oljenka je posnetek afriške proizvodnje (?) tip VIIIA.

Preberi več

Pasna spona s križem na trnu

  • Arheologija
  • Pozna antika
Pasna spona s križem na trnu, Rifnik, grob 49, druga polovica 6. st., bron, v. 3,2 cm, inv.št.: 318.Bronasta pasna spona ovalne oblike s ščitastim trnom. Spona in trn sta obrobljena z dvojnim nizom vtolčenih pik. Na razširitvi trna je vrezan okras v obliki križa s poudarjenimi kraki.Spone te oblike so bile priljubljene pri Langobardih, taka pasna spona je sodila k moški noši in je bila del pasu, na katerem je lahko visel tudi nož. V grobu je bil najden tudi novec cesarja Valentinijana II. (375-392)

Preberi več

Pasna spona z alfo in omego

  • Arheologija
  • Pozna antika
Pasna spona z alfo in omego, Rifnik, grob 83, druga polovica 6. st., bron, spona v. 6,8 cm, okov v. 3,8 cm, inv. št. 385, 386.Ovalna bronasta pasna spona s kvadratnim okovom. Oba kosa sta okrašena s kratkimi vrezi, ki tečejo v cikcaku. Na okovu vrezi izrisujejo črki alfa in omega.Alfa in omega sta na začetku in koncu grške abecede ter simbolizirata začetek in konec. Pogosto sta izpisani tudi na križu, kjer pomenita, da je Kristus začete in konec stvarjenja sveta; predstavlja točki alfa in omega.

Preberi več

Pokrov relikviarija

  • Arheologija
  • Lapidarij
Pokrov relikviarija, Celje, 5. stoletje, marmor, 10 x 16 cm, inv.št. L 161.Marmornat pokrov relikviarija, ki posnema streho rimskih sarkofagov, spodnji del ni ohranjen.Kamnita posoda v obliki miniaturnega antičnega sarkofaga je služila za hranjenje relikvij mučencev ipd. Relikviarijem je bilo v cerkvi namenjeno posebno mesto. Pokrov je bil del opreme starokrščanske cerkve v Celeji, saj je bil najden pri njenih izkopavanjih konec 19. st..

Preberi več

Skledica (rekonstruirana)

  • Arheologija
  • Srednji vek
Skledica (rekonstruirana), keramika, prva polovica 15. stoletja, Knežji dvor, inv.št. KDC 53.Med obsežnim srednjeveškim keramičnim gradivom, izkopanim v Knežjem dvoru v Celju, so najdene črepinje skledice, ki ni delo domačih rok. Posodje z modrim ornamentom, ki krasi celjski primerek, so masovno izdelovali v prvi polovici 15. stoletja v okolici Valencije v Španiji. Verjetno je posodica spominek z romanja Ulrika II. Celjskega v Santiago de Compostelo leta 1430.Napis, v gotski minuskuli zapisan pozdrav Mariji: Ave Maria Gratia Plena, je delno ohranjen.

Preberi več

Pečnica (rekonstruirana)

  • Arheologija
  • Srednji vek
Pečnica (rekonstruirana), prva polovica 15. stoletja, glazirana žgana glina, Knežji dvor, PMC, inv.št.: KDC 71.V ščitu je upodobljen celjski, podedovani vovbrški grb s šlemom, plaščkom in perjanico. Prazen prostor je zapolnjen z rastlinskim okrasjem.Pečnica je bila najdena med arheološkimi izkopavanji na območju Knežjega dvora. 

Preberi več

Pečnica z žovneško-celjskim grbom (rekontruirana)

  • Arheologija
  • Srednji vek
Pečnica z žovneško-celjskim grbom (rekontruirana), prva polovica 15. stoletja, glazirana žgana glina, Stari grad, PMC, inv.št.: SGC 77.Pečnica je bila najdena med arheološkimi izkopavanji na celjskem Starem gradu in je bila del viteške peči v času poznega srednjega veka.Pečnice z grbom grofov Celjskih so bile najdene tudi v Beogradu in na madžarskih gradovih. Upodobitve grofov Celjskih na teh pečnicah odslikujejo njihove politične interese in rodbinske zveze.

Preberi več

Srebrna uhana s košarico

  • Arheologija
  • Pozna antika
V celoti ohranjena uhana s košarico v obliki cvetne čaše; okras izdelan v tehniki granulacije; višina 3,6 do 3,9 cm. Pozna antika (druga polovica 6., začetek 7. stoletja), Rifnik pri Šentjurju (grob 79); inv. št. PA-375.Uhana sta bila najdena ob glavi ženske pokopane na poznoantičnem grobišču na terasi južno od rifniške naselbine.

Preberi več